odpraviti zemljiškoknjižne nemarnosti države (komasacija zemljišč za potrebe katastrskega in zemljiškoknjižnega urejanja vodnega sveta) in urediti najemodajalsko nemarnost MOL ter zadevo reševati po projektu vrtičkarstva Justina Bevka in Maje Simoneti iz 1997, ne pa nekritično rušiti kar povprek.
2. Kako ocenjujete Jankovićev pohod proti vrtičkarjem? Ali gre pri vsej zadevi za določene ekonomske interese?
Pri zadevi gre lahko samo za špekulativne zasebne ekonomske interese, ker ima MOL na tem zemljišču v lasti le cca 12 % zemljišč, parceliranih kot “priobalno” zemljišče, država pa manj kot 20 %, parceliranih kot “struga”, vendar je oboje izven dejanske struge Save, struga sama pa je v zasebni lasti. Ko bo bodoča parcelacija odražala realno sliko v naravi (komasacija oz. zamenjava zasebnih in javnih površin), bo vsa stara struga, kjer so vrtički, postala v zasebni lasti. Podobnikov (in ne Jankovićev) pohod služi le bodočim špekulantom z »očiščenimi« zasebnimi zemljišči.
3. Kaj je pri črnuških vrtičkih najbolj sporno?
Da Inšpektorat za okolje in prostor pod ingerenco ministra Podobnika (povsem verjetno, da z odobritivijo predsednika vlade Janše in z udeležbo ministra Viranta – inšpekcijski svet) na postopkovno in vsebinsko nezakonit način troši (državni) davkoplačevalski denar brez stvarnih motivov s strani države. Zlorablja se legitimnost prioritetnega rušenja črnih gradenj, kjer so ovira in po planu, zato, da se ruši kar povprek.
4. Ali menite, da bo Janković v določenih segmentih popustil vrtičkarjem?
Janković nima kaj popuščati, saj ruši “Podobnikov” inšpektorat za državni oz. davkoplačevalski denar. Taista inšpekcija, ki ne ukrepa, kadar je črnograditelj MOL-ov župan Janković. Torej imata Podobnik in inšpekcija dvojna merila.
5. Ali mogoče veste, kakšno namembnost bodo dobila ta zemljišča po rušenju vrtičkarskih objektov?
Po IPN, ki je v obravnavi, osebno pa menim, da še ni čas za to, bo namembnost Ĺ portni park Spodnje ÄŚrnuče: »urediti je treba odprte športno rekreacijske površine, s poudarkom na programih, ki so vezani na vodni in obvodni prostor, – ohranjati ali vzpostavliti je treba prehodnost, javno dostopnost obrežja, – pri zasnovi je treba upoštevati projekt energetske izrabe Save, – treba je urediti rekreacijske poti vzdolž celotnega vodotoka Save Upoštevati je treba načrtovani prenosni plinovod. Upoštevati je treba obstoječi daljnovod. Upoštevati je treba načrtovane hidroelektrarne na srednji Savi.«
6. Se vsa ta zadeva dogaja zaradi slabe zakonodaje? Kako slednja ureja ta problem? Kaj bi bilo potrebno spremeniti?
Zakonodaja pri tem nima nič, tu so vrtički določeni v PUP za to območje z objekti 2,5m x 2,5m, današnja zakonodaja pa dovoljuje celo nekoliko večje objekte, spremeniti je treba izvajanje zakonodaje, ne pa zakonodajo samo.
Miha Jazbinšek,
svetnik Zelenih Slovenije v MS MOL
