Ponedeljek, 17 Avgust 2009

Rešimo Kloštrska mestna vrata!

Napisal 
Oceni ta prispevek
(0 glasov)

Predlog MS MOL, dopolnitev-odloka-o-razglasitvi-arheoloskega-kompleksa-v-ljubljanskih-obcinah-za-kulturni-in-zgodovinski-spomenik.doc
Pobuda Ministrstvu za kulturo, predhodno-vprasanje-za-predhodne-arheoloske-raziskave.doc
Primer tržnica gre naprej kot »Živilski trg«?

Pričujoči prispevek služi predstavitvi, koliko političnih in strokovnih naporov se izgubi na stranpoteh ljubljanske urbanistike, tačas ko je potrebno tako malo znanja, časa in urbanističnega creda za njeno učinkovitost. Prispevek uporablja upravno terminologijo, ki je, seveda, bralcem AB poklicno zelo »domača«.

Centralni ljubljanski živilski trg, ustaljena entiteta vredna varstva?

Da je centralni ljubljanski živilski trg specifična dediščinska entiteta po sebi in je zato njeno varstvo v javno korist v skladu z njenim kulturnim, vzgojnim, razvojnim, verskim, simbolnim in identifikacijskim pomenom, še ni artikulirano ne v strokah, kot so urbana etnologija, urbana antropologija, zgodovina in umetnostna zgodovina, pa tudi arhitektura in arheologija, ne v kulturnovarstveni stroki v upravno-političnih inštitucijah, kot so Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Mestna uprava MOL in Ministrstvo za kulturo RS. Živilski trg ni identificiran kot enota dediščine, kaj šele, da bi bile identificirane njegove vrednote in vrednosti, bile dokumentirane, preučevane in interpretirane (pa tudi njegova geneza in preseljevanje skozi čas do ustalitve na današnji lokaciji). Identifikacija predmeta javne koristi pa je podlaga za vzpostavitev varstva, ki v tem primeru izostaja tako na nivoju registrirane dediščine, kulturnega spomenika in/ali varstvenega območja. Registriran in razglašen je vseskozi le kulturni spomenik »Ljubljana – Plečnikove tržnice« (EŠD 8822) kot objekt (tržnica = pokriti tržni prostor). Žal tudi najbolj elaborirana vednost v knjigi avtorice Nene Židov »Ljubljanski živilski trg«, Viharnik 1994, ostaja vednost po sebi, saj avtorica niti v »Sklepnih mislih« ne nakaže varstvene možnosti. Tudi drugih strokovnih gradiv s tem ciljem po letu 1994 ni zaslediti.

Še več. Za razliko od bližnjih nepremičninskih kulturnih spomenikov Prešernovega trga (EŠD 385) in Krekovega trga (EŠD 9644) nista spoznana in registrirana niti kot enoti naselbinske dediščine ne Vodnikov ne Pogačarjev trg. In še, za razliko od vplivnega območja bližnjega Robbovega vodnjaka (EŠD 387) na celotnem območju ni zaznano in spoznano niti vplivno območje Plečnikovih tržnic (EŠD 8822), niti Kresije (EŠD 5595), Codellijevega kanonikata (EŠD 5585), Palače Škofije (EŠD 403), Stolnice sv. Nikolaja (EŠD 333), Palače Semenišča (EŠD 391), Župnišča (EŠD 15389), hiš Vodnikov trg 2, 3, 4 in 5 (EŠD 5591, 18829, 18850 in 18851) in Mahrove Palače (EŠD 5925), niti Drevoreda na Adamič-Lundrovem nabrežju (EŠD 9232) in Kostanja na Vodnikovem trgu (EŠD 22830), niti vplivno območje Spomenika Valentinu Vodniku (EŠD 646).

Spoznanost, da je »živilski trg« vsaj prostorsko-planerska entiteta zasledimo le v poimenovanju makro planskega območja »CO1/16 Ĺ˝ivilski trgi« v Odloku o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 za območje Mestne občine Ljubljana (Ur. l. SRS, št. 11/86 in spremembe) in še to morda le zato, da se pod ta termin skrije tudi celoten kompleks Stolnice. Že v naslednjem podrejenem veljavnem prostorskem aktu, Odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o PUP za območja urejanja v občini Ljubljana Center (Ur. l. 35/92) pa se v relevantnih morfoloških enotah živilska tržna dejavnost relativizira na »program široke potrošnje«.

Tržnica ob Kloštrskih mestnih vratih

nova-bitna-slika.bmp

Vseskozi se v okviru kulturnega spomenika »Arheološko najdišče Ljubljana« (EŠD 329) z Odlokom o razglasitvi arheološkega kompleksa v ljubljanskih občinah za kulturni in zgodovinski spomenik (Ur. l. RS, št. 46/90) sledovi naselitve iz rimske dobe (Emona) in srednjega veka (Ljubljanski grad, Srednjeveška Ljubljana) ne obravnavajo niti najmanj enakovredno. Tačas ko se v okviru varstvene enote 1. (že prezentirana arheološka
dediščina) našteva Severna emonska vrata, Rimski zid na Mirju in množico drugih antičnih entitet in situ, vključno z vzidanimi v razne mestne fasade, in v okviru varstvene enote 2. (visoko ovrednotena arheološka dediščina – kontrolni blok v skladu s priporočili UNESCA) tudi predel med Aškerčevo cesto in Mirjem (južni del Emone ob južnih vratih in obzidju), ni ne spoznano ne ovrednoteno ne registrirano kot varstveno primerljiva enota arheološke dediščine vzhodno obzidje Stare Ljubljane s Samostanskimi oz. Kloštrskimi vrati, mitnico in z enkratnimi fortifikacijskimi in sakralnimi ostalinami, ki v devastiranem prostoru pred Mahrovo hišo na Krekovem trgu in deloma Vodnikovem kar čakajo prezentacije in situ in prenove, s katero bi se ob ustreznem prostorskem načrtovanju zagotovila ohranitev in oživljanje teh arheoloških ostalin. »Bastijon« je kot naročen za potrebe osrednje informacijske točke pred mestnimi vrati in pod Gradom.

nova-bitna-slika-4.bmpKer prostor živilskega trga v okviru kulturnega spomenika Srednjeveškega mestnega jedra (EŠD 7589) - nekdaj obzidano srednjeveško mestno jedro z Gradom, odlična in značilna kombinacija srednjeveške mestne zasnove in baročne arhitekture, dopolnjene s Plečnikovimi in drugimi kvalitetnimi ureditvami €“ ni dovolj zavarovan tudi z Odlokom o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane in Grajskega griča za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (Ur.l. SRS, št. 5/86, 27/89, Ur.l. RS, št. 105/01), so za varstveni režim obstoječih kulturnih spomenikov relevantna določila 134. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Ur.l. RS, št. 16/08 in 123/08), ki do uveljavitve aktov o razglasitvi na podlagi tega zakona določajo, da se:
a) posameznim stavbam in vegetaciji na območju centralne tržnice varujejo vse zunanje ter konstrukcijske značilnosti, ustrezna namembnost, značilna pojavnost v prostoru, parkovna zasnova, način zasaditve, oblikovani naravni elementi, arheološke plasti in razmerja spomenika in posebej njihova vplivna območja;
b) Stari Ljubljani varujejo morfološka zasnova in parcelacija, javni prostori in njihova oprema, ulične fasade in strehe v njihovi materialni pojavnosti in barvni skladnosti, gabariti, meje in silhuete;
c) arheološka najdišča varujejo pred posegi ali rabo, ki dejansko ali potencialno lahko poškodujejo arheološke plasti, spreminjajo arheološki kontekst ali spreminjajo okoljske dejavnike, pomembne za njihovo ohranitev.

Škodljivo vodenje komunalne investicije

S ciljem protipravnega financiranja ureditev na širšem območju tržnice se zlorablja tudi upravni postopek v Mestni upravi MOL in državnih inštitucijah. Investitorju Energetiki Ljubljana, d.o.o. oz. izvajalcu KPL je izdano Dovoljenje tudi za prekopavanje in začasno zasipavanje za energetske potrebe, ostalo »priključevanje« se prepoveduje do odločbe UEL vključno s prepovedjo novih dovoznih priključkov do objektov, vidno pa se izvajajo predvsem druga dela, protipravno gradita dva kanalizacijska ločena sistema in že tudi arheološka izkopavanja, ponekod do »sterilne« zemeljske plasti. Gradi se tudi mimo pogojev iz naravovarstvenega soglasja št. 35620-1648/2009-3 z dne 2. 6. 2009 glede odmaknitve od dreves na Krekovem trgu najmanj za razdaljo vertikalne projekcije krošnje dreves na tla, povečane za en meter. Gradi se tudi v nasprotju s pogoji iz kulturnovarstvenega soglasja št. 81/2007-BV z dne 5. 6. 2009 k predvideni obnovi ob upoštevanju pogoja, da bo trasa predhodno arheološko raziskana. Pa tudi ta dela se ne izvajajo »vse dni v roku dovoljenj«, kakor je določeno v 11. točki dovoljenja. Do 31. avgusta je investitor (Energetika Ljubljana, d.o.o.) dolžan »zagotoviti finančna sredstva za dokončno obnovo začasno utrjenih prometnih površin po tem dovoljenju v vozno in uporabno stanje« z asfaltiranjem celotne širine pločnika ali kolesarske steze in asfaltiranjem obeh voznih pasov v celotni širini«. Za nameček pa je županov mestni oddelek iz naslova upravnega sprenevedanja za v bodoče zagrozil tako Energetiki d.o.o. kot KPL, d.d. za primer neizvajanja določil in obveznosti tega dovoljenja z dodatnimi zagotovili in z neizdajo podobnih dovoljenj tudi na drugih lokacijah v MOL. Živi bili pa videli!

Legalizacija prometne zapore in »prekopavanj« naj bi se opravila z gradbenim dovoljenjem (ki je predpogoj izdaje dovoljenja za prometno zaporo in prekop in ne obratno), le-to pa je bilo izdano s strani Upravne enote Ljubljana, Izpostava Center, šele 21. 7. 2009, ki tudi samo predstavlja vrhunski primerek upravnega klientelizma. Gradbeno dovoljenje št. 351-1168/2009-19, ki na današnji dan še ni dokončno, pravnomočno in izvršljivo je bilo izdano investitorjem MOL, Elektru Ljubljana, Energetiki Ljubljana, JP Vo-Ki, Telekomu Slovenije za rekonstrukcijo komunalne infrastrukture na Ciril Metodovem trgu in Kopitarjevi ulici (tržnica 1. faza) skladno s PGD, ki ga sestavljajo vodilna mapa in načrti elektrokabelske kanalizacije, kanalizacije za odpadno vodo, kanalizacije za padavinsko vodo, vodovoda, javne razsvetljave, SN in NN električnih vodov, semaforizacije, plinovodnega omrežja, vročevodnega omrežja in telekomunikacij. Seveda gre za »rekonstrukcijo« infrastrukture (spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost in zmogljivost) dejansko le kot posledico nove investicije ločenih kanalizacijskih sistemov na premajhni površini obremenjeni z meteorskimi vodami in brez ločenega izteka, za nov potraten mikrolokacijski »koncept« na desnem bregu Ljubljanice, ki ga ni zaslediti v prostorskih aktih za to območje. Za nameček se gradbeno dovoljenje utemeljuje tudi z zgornjo obvezno razlago, na Kopitarjevi in Ciril Metodovem trgu do Poljanske pa ni ne »podzemni javnih parkirišč« ne »cestnega mostu«.

Gre za popolni fiasko z vidika etapnosti gradnje vezane na predhodne arheološke raziskave. Ključnih različic gradnje meteorne kanalizacije na račun poškodovanja arheoloških ostalin ni zaslediti ne v kulturnovarstvenih pogojih za PGD ne v kulturnovarstvenem soglasju k PGD ne v gradbenem dovoljenju, katerega sestavina je PGD. V funkcionalni enoti CT6/1 (Ciril Metodov trg) se kanalizacija ne gradi, arheološke ostaline pa so po 9. členu Odloka »sproščene arheoloških spomeniško-varstvenih pogojev«, v enoti CT50/1 in CT 31/2 (Kopitarjeva ulica) se gradi nova globinska ločena kanalizacija, ostaline pa so na predmestnem območju ob robu vodnega jarka srednjeveškega mestnega obzidja s potencialom posameznih starejših ostalin a le parcialnih, na vmesni potezi oz. enotah CT6/2 (Vodnikov trg) in CT6/3 (Krekov trg) pa se grobo gradi le lokalna ločena kanalizacija predvsem za prestrezanje padavinskih voda s Študentske ulice in Krekovega trga (kar je sicer že urejeno), arheološke ostaline pa imajo potencial za »visoko ovrednoteno arheološko dediščino – kontrolni blok v skladu s priporočili UNESCA«.

Očitno gre za županovo predstavo o »etapnosti«, ki prehiteva potrebne raziskovalne korake in vrednotenja na škodo arheološke dediščine z organiziranim prekopavanjem na cestah v lasti občine pred izdajo gradbenega dovoljenja in z organiziranim poškodovanjem arheološkega spomenika na lokaciji Samostanskih vrat in Srednjeveškega obzidja v okviru gradbenega dovoljenja, vse v tej nesmiselni psihološki garažni vojni. Upravni »dogovorni« klientelizem, injiciran s strani P. U. Z. d.o.o., Podjetje za urejanje zemljišč, ima na lokaciji Vodnikovega in Ciril Metodovega trga začetni korak v kulturnovarstvenih pogojih z dne 31. 3. 2009, češ, »v primeru arheoloških najdb bo potrebno izvesti zaščitni arheološki poseg«, saj je neverjetno, da javni zavod nima vpogleda, kaj bo na lokaciji najdeno, in da se izogiba določitvi predhodne raziskave, temveč prepušča zaščito šele fazi, ko bodo gradbena dela že potekala. Drugi korak je na tej osnovi izdano bianco kulturnovarstveno soglasje z dne 5. 6. 2009, kjer se namesto izreka pogoja predhodnosti le obrazlaga, da »se izda soglasje k predvideni obnovi ob upoštevanju pogoja, da bo trasa predhodno arheološko raziskana«. Ta pogoj seveda ni upoštevala ne UEL ne izvajalec. To soglasje ima dimenzijo zlorabe uradnega položaja, saj ZVKDS ni izhajal tudi iz dne 8. 5. 2009 istemu investitorju za isto investicijo (MOL, tržnica) izdanih Kulturnovarstvenih pogojev št. 327/2001, kjer se za celotno območje Vodnikovega trga (torej tudi funkcionalno enoto CT6/2) določa predhodne arheološke raziskave pred izdelavo projektov. Določa se, da je »pri izdelavi projektov treba upoštevati valorizirane rezultate arheoloških raziskav. Za njihovo izvedbo si mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti dovoljenje za arheološka izkopavanja na Ministrstvu za kulturo«. Na lokaciji Vodnikovega in Krekovega trga to pomeni v projektih upoštevati valorizirane rezultate arheoloških raziskav oz. subtilno korekcijo obeh kanalizacijskih sistemov.

»Know how« glede identifikacije lokacije kanalizacijskega posega in arheoloških ostalin se izvaja šele tekom gradnje s strani pogodbenih podizvajalcev arheoloških izkopavanj, ne v zavodu, ne v službi za arheološka izkopavanja iz pooblaščenega Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Iz priložene skice se vidi tudi napor nedopustne razmejitve med arheološkim izkopavanjem za potrebe »1. faze tržnice« (očitna težnja po blažjem režimu) in za potrebe »prizidka Mahrove hiše in podzemne garaže ter ureditve Vodnikovega trga v Ljubljani« (predpisan regularen režim), kjer je razvidno falsificiranje meja posega »1. faze« (umikanje proti jugu oz. operativno zmanjševanje funkcionalne enote CT6/2), a še vedno padeta tako sakralni objekt kot mestna vrata pod oba režima varstva (?!). Na terenu se dogajajo izkopavanja brez elaboriranih navodil s strani zavoda, do katere plasti naj se vršijo izkopavanja v interesu eventualne bodoče prezentacije in situ in kako bo z intervencijo v projekte kanalizacije. Projekt ureditve cestnih površin ni sestavni del gradbenega dovoljenja. Ali obstoja?

Intelektualno-politična zaveza državljana in mestnega svetnika

Timing poletnih prekopavanj okoli tržnice in izsledki ob pripravi tega zapisa ne dovoljujejo čakanja na septembrsko številko revije AB. Cilj je dostava Mestnemu svetu MOL predloga za celovito razglasitev centralnega živilskega trga kot kulturnega spomenika lokalnega pomena z vidika predvsem urbano-etnoloških in urbano-antropoloških vrednot in vrednosti s ciljem njegove oživitve. Najprej pa navajam le urgentne avgustovske aktivnosti v prid »Plečnikove tržnice in prostora Ljubljanske tržnice«, ki jih lahko opravim v funkciji državljanske pobude in v funkciji mestnega svetnika.

2. Kloštrska mestna vrata:

2.1. Optimalni pristop k varstvu kulturne dediščine:
Dostava Mestnemu svetu MOL v obravnavo na septembrski seji gradivo za dopolnitev Odloka o razglasitvi arheološkega kompleksa v ljubljanskih občinah za kulturni in zgodovinski spomenik (Ur. l. RS, št. 46/90), da se kulturnega spomenika »Arheološko najdišče Ljubljana« (EŠD 329) v varstveno enoto 2. (visoko ovrednotena arheološka dediščina – kontrolni blok v skladu s priporočili UNESCA) uvrsti tudi vzhodno obzidje Stare Ljubljane z Vodnim stolpom in Samostanskimi oz. Kloštrskimi vrati, mitnico in z fortifikacijskimi in sakralnimi ostalinami;
Pobuda Ministrstvu za kulturo, da izda investitorju MOL dovoljenje za predhodna arheološka izkopavanja v skladu z 31. členom ZVKD-1 tako na lokaciji južnega roba Vodnikovega trga (CT6/2), kot na severnem robu Krekovega trga (CT6/3) za potrebe upoštevanja valoriziranih rezultatov arheoloških raziskav v projektih (ločene kanalizacije in ureditve parterja z vidika prezentacije in situ)
Pobuda Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Center, da zadrži izvrševanje gradbenega dovoljenja na tem segmentu trase in da v obnovi postopka po uradni dolžnosti najprej razreši predhodno vprašanje arheoloških raziskav in odloči o gradbenem dovoljenju šele na podlagi popravljenih in dopolnjenih projektov.

2.2. Prispevek k profesionalnosti vodenja javnih infrastrukturnih investicij:
Prijava Računskemu sodišču (vključno s kazensko prijavo) ter resorni nadzor Ministrstva za finance zaradi zlorabe javnih sredstev za investitorstvo »rekonstrukcije komunalne infrastrukture tržnica-1. faza«, tačas ko rekonstrukcija presega potrebno komunalno opremo garaže pod tržnico, ko niti za 1. fazo ni investicijske odločitve Mestnega sveta MOL podprte s proračunskimi postavkami in investicijskih odločitev podprtih s postavkami v poslovnih načrtih raznih javnih podjetij in ko še ni utemeljeno in vzpostavljeno eventualno javno-zasebno partnerstvo za izgradnjo garaže;
Prijava Računskemu sodišču (vključno s kazensko prijavo) ter resorni nadzor Ministrstva za finance zaradi zlorabe javnih sredstev v in po postopku javnega naročila pod št. JN3882/2009, ko se kot »verižni« naročnik obnove komunalne infrastrukture dne 19. 5. 2009 deklarira JAVNI HOLDING Ljubljana d.o.o., kot investitor dne 2. 6. 2009 ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o. in dne 21. 7. 2009 Mestna občina Ljubljana (et consortes mestnih in drugih javnih podjetij);
Kazenska prijava uradne osebe v Mestni upravi MOL (zloraba uradnih pooblastil) za izdajo »Dovoljenja za popolno in delno zaporo ter prekop javnih prometnih površin v Ljubljani, št. 3711-251/2009«, kljub temu, da investitor ni pridobil gradbenega dovoljenja za odobreni poseg in da za zaporo in prekop na relaciji Adamič Lundrovo nabrežje, Pogačnikov trg, Mačkova ulica, Krekov trg in tunel pod Gradom investitor ni zaprosil;
Kazenska prijava uradne osebe v UEL, Izpostava Ljubljana (zloraba uradnih pooblastil) za protipravno izdajo gradbenega dovoljenja z vidika neresnično ugotovljenih dejstev in nerazrešitve predhodnega vprašanja;
Prijava disciplinskemu tožilcu Inženirske zbornice Slovenije za PGD št. 200100/09, maj in julij 2009, projektant P.U.Z., d.o.o. zaradi navajanja neresničnih projektnih dejstev in neupoštevanja kulturnovarstvenih pogojev in soglasja;
Prijava disciplinskemu tožilcu Inženirske zbornice Slovenije odgovornega vodjo projekta (IZS G-2773), odgovornega nadzornika (brez) in odgovornega vodjo del (IZS G-2669) za gradnjo infrastrukture brez dokončnega in/ali pravnomočnega gradbenega dovoljenja;
Prijava Ministrstvu za kulturo izvajalca arheoloških izkopavanj Mestni muzej in galerije Ljubljana zaradi izkopavanj brez vsakršne upravne odločbe in z dimenzijo poškodovanja kulturnega spomenika Ljubljana – Arheološko najdišče Ljubljana (EŠD 329).

477

vrzel-za-most.bmpVrzel s štirimi topoli v Plečnikovih tržnicah kar čaka kaj dostojnejšega
kot je Janković-Koželjeva »Mesarska brv« (če ne kar “Energetikina brv”)
in kot so dostojnim prostorskim aktom nadomestne »obvezne razlage« PUP

Za razliko od bližnjih spomenikov Tromostovja (EŠD 398) in Zmajskega mostu (EŠD 1583) pa je izgradnja Mesarskega mostu kulturno in naravovarstveno sploh onemogočena, saj je v obrečnem prostoru Ljubljanice vključno z Adamič Lundrovim in Petkovškovim nabrežjem veljal za spomenik »Regulirana struga Ljubljanice« (EŠD 386) od sprejetja Odloka o razglasitvi nekdanjega Šempeterskega, Poljanskega in Karlovškega predmestja za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (Ur. l. RS, št. 18/90, 27/91) prepoved spreminjanja arhitektonske zasnove, odtranjevanja in premeščanja arhitekturnih objektov, uničevanja drevja ali grmovja, obnavljanje pa je možno le z vegetacijo iste vrste. Taka je varstveno-razvojna ostalina iz večletnega obdobja operativne krovne politične funkcije mag. Vladimirja Braca Mušiča v Skupščini Mesta Ljubljane (et consortes v ljubljanski občinski politiki in urbanistiki). Tega stanja se ni lotil preseči niti »župan« Jože Strgar v obdobju 1990 do 1994, postavil pa je temeljni kamen za izgradnjo Plečnikovega mostu kot pomnik neuresničljivosti in lastne nekompetentnosti. S Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur.l. RS, št. 111/04) je del odgovornosti za spomenik »Ljubljana €“ ureditev nabrežij Ljubljanice« nato prevzela nase Vlada RS, ki ga je v letu 2004 določila kot državnega pomena.fotografija-makete-mesarskega-mostu.jpg

Krona (ne)urejanja kulturnovarstvenega vprašanja mostov in brvi čez Ljubljanico pa je 9. člen vladnega Odloka, ki za kulturni spomenik državnega pomena z vrtnoarhitekturnimi, umetnostnimi, arhitekturnimi, zgodovinskimi in naselbinskimi vrednotami razglasi enoto Ljubljana €“ Regulirana struga Ljubljanice (EŠD 386). V okviru te enote dediščine se za kulturni spomenik državnega pomena razglasijo tudi enote Ljubljana €“ Tromostovje (EŠD 398), Ljubljana €“ Vodna zapornica (EŠD 402), Ljubljana €“ ÄŚevljarski most (EŠD 5642), Ljubljana €“ Trnovski pristan (EŠD 22826). Petkovškovo nabrežje je razglašeno za vplivno območje. Vrednota je po Plečniku urejena regulirana struga Ljubljanice s terasami, mostovi, konzolnimi pomoli, ograjami, zazelenitvijo in domiselnimi detajli ureditve kot najbolj unikatna in celostna mestna vodna poteza, »osrednja mestna avenija« med Špico in zapornico. Kljub dikciji, da so varovani elementi spomenika »Plečnikova avtorska ureditev«, pa ni nobenega pogoja kako graditi Mesarski most ali dokončati Ribjo brv ob njuni morebitni gradnji. Ob izrazito restriktivnem režimu varovanja »physisa« je zaznano le »morebitno urejanje plovnega režima Ljubljanice« in dani pogoji – natečaj za ureditev splavnice. Edini žarek upanja je samo splošna dikcija »predhodna izdelava konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo«, ki tako ostaja na upravno-diskrecijski ravni, ranljivi z vidika upravnega klientelizma.nova-bitna-slika-3.bmp

Takšna varstvena jalovost je rezultat dvoinpolletnega »Virantovskega usklajevanja« v okviru Zakona o glavnem mestu med ministrom in ministrico za kulturo ter MOL, beri z županom Zoranom Jankovićem in podžupanom Janezom Koželjem. Razglasitev »del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani« je namreč, nedostojno in protipravno, potekala brez ljubljanske javnosti, njenih civilnih iniciativ in brez udeležbe ljubljanskega Mestnega sveta. Pač pa sta podtaknila ministrici, ta pa Vladi RS, da je vprašanje mostu ali brvi čez Ljubljanico vključila v okvir varovanja objekta Plečnikovih tržnic (ki za območje Ljubljanice ne velja) in da je reminiscenco na avtorski projekt Plečnikovega Mesarskega mostu in koncept njegove umestitve v prostor degradirala na dikcijo: »Dopustna je novogradnja moderne brvi za pešce, ki povezuje Petkovškovo nabrežje s tržnicami na lokaciji, ki jo je določil Plečnik. V oblikah in materialih se ta podredi obstoječim Plečnikovim tržnicam ter pogledom na Zmajski most in Tromostovje.«.

Tako ima nedopustno politično pogromaško nastopanje mag. Mušiča nasproti civilni iniciativi Tržnice ne damo vsaj eno kolateralno korist. Namreč, njegovo intelektualno držo, »da ne smemo pozabiti, da se menda pripravlja gradnja ‘modernega’ Mesarskega mostu in bistveno preoblikovanje Petkovškovega nabrežja, prostorski posegi, ki so upravičeno zaskrbeli zavode za varstvo stavbne dediščine in parkovnih ureditev vzdolž Ljubljanice«, bodisi, da sta si Janković in Koželj take drže zaželela ali ne, saj vse indikacije kažejo na to, da pripada k Janković-Koželjemu »et consortes«, mar ne? Ali pa si tako držo upa lansirati, ker je samo dobro obveščen o nekonsistentnosti vladnega odloka in o dejstvu, da je Upravna enota Ljubljana, Izpostava Center 15. 7. 2009 investitorjema MOL in JP Energetika vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo Mesarskega mostu zavrgla, ker nista predložila dokazila o pravici graditi na vodnem zemljišču Ljubljanice. Državno pravobranilstvo je 21. 7. 2009 vložilo relevantne plombe v zemljiško knjigo, obžalovanja vredno je, da o zadevi odloča lastništvo Ljubljanice, ne pa kulturnovarstveni in prostorski elementi. Ker mora strokovnjak, politik in javna oseba svojo intelektualno držo tudi udejaniti, pričakujem, da bo ministrico Širčevo in Vlado RS opozoril na podrejenost in neustreznost definicije »moderne brvi« in da se vprašanje mostu in Petkovškovega nabrežja razrešuje v okviru dopolnitve in/ali spremembe kulturnovarstvenega akta, ki se nanaša na spomenik državnega pomena »Ljubljana – Regulirana struga Ljubljanice (EŠD 386)«. Glej: pobuda-vladi-rs-za-spremembo-dolocb-odloka-o-razglasitvi-del-arhitekta-jozeta-plecnika-v-ljubljani.doc

Namesto neopravljenega naravo in kulturnovarstvenega dela in dela na prostorskem načrtovanju s strani župana (in podžupanov za kulturo in urbanizem), njemu podrejene mestne uprave, obeh odborov mestnega sveta in Mestnega sveta samega, je Mestni svet MOL sprejel Obvezno razlago Odloka o PUP za območja urejanja v mestnem središču (Ur. l. RS, št. 98/08), kjer z »moderno« urbanistično latovščino izvemo, da je »neobhodne komunalne posege« v osnovne ureditve na površinah namenjenih javni in primarni rabi »razumeti tako, da določba 11. člena dopušča gradnjo nadzemnih in podzemnih javnih parkirišč, saj se javno parkirišče kot objekt grajenega javnega dobra uvršča med komunalno opremo, ter odstranitev oziroma gradnjo mostov, saj je most kot cestni objekt del javne ceste, ki je objekt grajenega javnega dobra in se uvršča med komunalno opremo oziroma komunalne ureditve.” Glej: nadzor-nad-obveznimi-razlagami-z-dne-1082008.doc Glej tudi: predlog-ms-mol-da-odpravi-tri-obvezne-razlage-mostovi-cez-ljubljanico-garazna-hisa.doc

Glej tudi: alternativni-mostovi.doc Določba, da se dopušča gradnjo nadzemnih parkirišč (seveda tudi podzemnih, ha, ha?) in cestnih mostov (mar ne le modernih podrejenih peščevih brvi?) čez državno reko (površino primarne rabe!), ki so vsaka zase zahtevna investicija po sebi, uvrščajo med »neobhodno komunalno opremo« (plačano iz čigavega že komunalnega prispevka?), je namenjena novi zlorabi finančne funkcije mestnih javnih podjetij, upravno-lastninske funkcije Agencije RS za okolje, upravne funkcije Zavoda za varstvo kulturne dediščine in upravne funkcije Upravne enote Ljubljana. Ali se namesto finančne kompenzacije z dopolnitvami Zakona o glavnem mestu Slovenije, ki se, logično, odmika, po posameznih resorjih, predvsem na Ministrstvu za okolje in Ministrstvu za kulturo, za »županove projekte« dogovarja o uvedbi nadomestnega upravnega klientelizma?

Prebrano 2672 krat Nazadnje urejano na Torek, 09 September 2014 10:30

Naša spletna stran uporablja piškotke, s katerimi dosežemo boljše delovanje, obiskovalcem nudimo preprostejše brskanje po strani ter zagotavljamo celostno delovanje. Piškotki ne vsebujejo osebnih informacij posameznika. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.

EU Cookie Directive Module Information