PRAVIÄŚNI TRAJNOSTNI RAZVOJ V MESTU
kapital tudi s socialno, ekološko in kulturno funkcijo
politika malih reÄŤi in velikih vizij
LJUBLJANÄŚANI IN LJUBLJANÄŚANKE
Svoj programsko politični credo Zelenim danes ni težko utemeljevati, saj paradigma trajnostnega razvoja sloni na uravnovešenosti njegove eko-socialne in gospodarske osnove. Utemeljevati tudi ni treba zavzetosti za kakovost življenja v vseh njenih sestavinah, snovni in duhovni.
Utemeljevati tudi ni treba potrebe po organski mestni rasti Ljubljane, učinkovitem kopičenju in pravični razpršitvi arhitektur in mestnega utripa. In obratno zasebnosti in miru. In po e(ste)tiki. Tudi ne učinkovite zasnove in financiranja mestne infrastrukture in javnih služb in pravične dostopnosti do družbenega standarda, kulture in rekreacije. Tudi ne, da je medsebojno prehitevanje kapitalskih iniciativ po »lokaciji, lokaciji in lokaciji« treba samo usmerjati in pogojevati z javnim interesom meščanov v izogib stihijskemu ropanju mestne substance.
Utemeljevati pa je treba sposobnost uresniÄŤitve creda in projektov, naravnanih v sonaravnost in kakovost v vsaki sestavini ustvarjanja in bivanja. Ĺ e posebej v pogojih popolnega sooÄŤenja dveh politiÄŤnih blokov v drĹľavi in mestu, virtualno levega in virtualno desnega. Kajti oba sta v svoji biti ozko (neo)liberalna, v zgodovini mesta izkazano roparska, v zadnjem ÄŤasu pa roparska pomoÄŤnika svojih kapitalskih botrov.
In za ropanje mestnih naravnih in razvojnih resursov in financ gre, saj v mestu ni končan proces lastninjenja ne javne infrastrukture, ne cest, ne parkov, ne energetike, ne javnih podjetij, ne zemljišč za stanovanjsko gradnjo, še zasebnih dvorišč in parkingov ne. Ali je sposoben nepremičninar na krmilu mesta zagotoviti mestu prijazno zadnjo in največjo slovensko tranzicijsko pri(h)vatizacijo?
Tudi procesa mestne urbanistične zasnove in določitve mestu potrebnih in eminentnih lokacij se še niso lotili. Levo-desne liberalce je treba spoznati kot enovitega »zunanjega sovražnika« Ljubljane in trajnostnega mestnega razvoja, da bi se bili prisiljeni preobraziti. Seveda le ob spoznanju, da je od projekta do projekta možna sinteza, kjer ni ne zmagovalnega kapitala ne poraženega mesta. Kjer ni poražena ne roka na desni, ne srce na levi. Kjer je zgoraj jasna vizija in so spodaj zaznane male reči. Um(etnost).
V aktualni mestni politiÄŤni opciji ni ne vizij, so le virtualni projekti, ni inĹľeniring znanj, mestne uprave ne znajo izkoristiti, zunanjih znanj ne naroÄŤiti. ÄŚemu bo bogati prestolnici money maker, ÄŤe zadnja leta in tudi letos ni najela niti tolarja kreditov in je letos v mestnem proraÄŤunu 19 mio EUR v rezervah, ker ni projektov?
V sposobnosti nove povezovalne paradigme, misliti konceptno in delovati detajlno v izoblikovani mestni in (samo)upravni strukturi sedemnajstih četrtnih skupnosti je pravi izziv. Zato smo Zeleni Slovenije nastopili s kandidatom za župana, s polno listo fifty-fifty kandidatov in kandidatk v mestni svet, ter z listami kandidatov v enajstih četrtnih skupnostih.
V mestni svet je bil izvoljen Miha Jazbinšek, v svete devetih četrtnih skupnosti pa Janko BOBERA za Bežigradom, Izidor HABJANIČ v Centru, Jože ARKO v Črnučah, Marjeta RUTAR GORJAN v Dravljah, Grega BAGGIA v Posavju, Tatjana BURNIK pod Rožnikom, Tina BAGGIA v Šiški, Dušan HVALA v Trnovem in Nina VENCELJ na Viču. Tudi v Polju in Šentvidu sta Zelena dosegla časten uspeh z nekaj manjkajočimi glasovi v pogojih LZJ »cunamija« v Polju in »domačijskosti« v Šentvidu.
Sploh pa, čestitke za izvolitev in utrditev položaja v Mestnem svetu MOL zasluži le dosedanja verodostojna mestna opozicija SDS, Zeleni in LČPV, kajti neverodostojno »šviga-švaga« opozicijo SLS, LMM, SNS in Rad imam Ljubljano je »cunami« absolutne zmagovalke Liste Zorana Jankoviča kar odpihnil, neverodostojno oblastno LDS »utretjinil«, SD, NSi in DeSUS razpolovil. Videlo pa se bo, kdo bo koga medsebojno kontaminiral, župan, njegova LZJ, razpolovljena frakcija LDS ali kar Zares.
Miha JAZBINĹ EK,
svetnik Zelenih Slovenije
v Mestnem svetu Mestne obÄŤine Ljubljana