Miha Jazbinšek

Akcija odstranitve “črnuških vrtičkov”, čemu?

Spoštovani Zoran Janković, Župan MOL,

javno Vas pozivam, da protipravno grobo “akcijo” spremenite v PROJEKT UREDITVE ČRNUŠKIH VRTIČKOV na osnovi odločitve Mestnega sveta. Kje je sicer njen smisel in kje so Vaši motivi?

Na vpogled sem dobil na območju “A” v BG6/1 distribuirano fotokopijo uradne javne listine, ki jo spodaj prilagam. Prvo, kar me je zanimalo, je bila smiselnost voluntarističnega ukrepanja na območju “črnuških vrtičkov” za razliko od “žalskih vrtičkov”. Ugotovil sem bistvene razlike:

1. URBANISTIČNI POGOJI:

Žale MR1/2, Parkovne, športne in rekr. površine
Žale MR1/2, Območje predkupne pravice MOL
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M1 Zelena jama – Nove Jarše (Ur.l. 3/88) – v območju morfološke enote 8C/1 so dovoljeni športno rekreacijski objekti, otroška igrišča in spremljajoči objekti. Gradnja pomožnih objektov in kioskov ni dovoljena.

Črnuče: BG6/1 – Pretežno gozdne površine
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B6 Črnuče – Nadgorica (Ur.l. 27/87) – V območju urejanja BG6/1 veljajo naslednja merila in pogoji:
A. glede vrste posegov:
· del območja (v grafičnem delu označen z 9/1) je namenjen trajnemu vrtičkarstvu, · del – stara struga Save (spodnja terasa) pa za začasno rabo vrtičkarstva
B. glede oblikovanja: Vrtički
· Vrtičke je dopustno urediti v območju zahodno od stanovanjske zazidave
· velikost posameznega vrtička je v mestnem območju od 100 do maksimalno 200 m2
· vrtički so lahko ograjeni samo z živo mejo so maksimalne višine 50 cm, celotno območje vrtičkov pa mora biti omejeno z živo mejo do višine minimalno 1,80 m
· za hranjenje orodja je dopustna postavitev lope
· lopa je lahko pritlična, maksimalno tlorisnih dimenzij 2,5 X 2,5 m, lopa je lahko samo lesena (ne zidana), krita z dvokapnico ali štirikapnico (ne enokapnico)
· zemljišče je lahko opremljeno z vodovodom
· dostop do posameznih vrtičkov je po pešpoteh
· ob območju vrtičkov mora biti urejeno parkirišče
· pri urejanju vrtičkarskih parcel je potrebno ohraniti vsa starejša (visoka) drevesa, prav tako vso drevesno in grmovno vegetacijo ob bregu Save, vzdolž struge Save prehod ne sme biti kakor koli oviran (prost pas širine vsaj 10 m)

2. PROST. ZASNOVA, VIZIJE 2025:

Žale: Tematski park (motivi smiselni)
- urejene parkovne površine, parkovne poteze
- v osredju “Janković-Koželj” projektov, Zdravstveni center Soča, Žale, BTC-city, Avenija Šmartinska, poslovno stanovanjska četrt Kolinska

Črnuče: Rekreacijsko območje (motivi nesmiselni)
- večje gozdne ali obvodne površine v naravnem okolju
- hidroelektrarna Ježica ob 9/1 leta 2025, “Janković-Koželj” projektov na in ob območju ni.

3. USMERITVE ČETRTNE SKUPNOSTI ČRNUČE:

Županov načrt o ureditvi vprašanja vrtičkarstva na Črnučah svet četrti načelno podpira, s tem da meni, da naj določen del vrtičkov v skladu s prostorskim planom za to območje ostane, pravico do vrtička pa naj izgubijo tisti, ki do sedaj niso spoštovali dogovorjenih okvirov, ki jih sicer prostorski načrt natančno navaja. Hm, če bi tako selekcijo dosledno izvedli, bi verjetno nekaj prostora ostalo še za nove vrtičkarje! Vabilo, naj župan skliče na to temo poseben razgovor, za sedaj ostaja odprto.

4. USMERITVE ZA RAZVOJ OBMOČJA BG6/1 – MALAVAŠKI PROD:
LUZ d.d. Simoneti, M. Usmeritve in pogoji za nadaljni razvoj vrtičkarstva v Ljubljani, febr. 1997

Danes je na lokaciji nekako devetsto vrtičkov (najemne pogodbe s KS Rezke Dragar) s parcelami velikosti od nekaj deset m2 pa vse do 600 m2. Parcele so nameščene na spodnji rečni terasi in delu suhe struge nekdanjega okljuka Save na območju velikosti 18 ha. Parcele segajo vse od roba prodnega nasipa pa do roba prve terase. Prostor je v organsko strukturiranem vzorcu parcel povsem izkoriščen za vrtičkarstvo in praktično ne dopušča javne rabe, deloma v nasprotju z opredelitvijo rečnih bregov kot javnega dobra.

Večino vrtičkov dopolnjuje funkcionalni objekt. Med njimi so tudi zelo veliki in trdno grajeni, ki predvsem v poletni sezoni omogočajo tudi daljše zadrževanje in spanje. Z gotovostjo ni možno zapisati, da v katerem od njih kdo ne živi stalno. Gotovo pa gre za nelegalne »črne« gradnje.

Predlog preureditve (priložena karta) sloni na izhodišču, da je območje načeloma primerno za vrtičkarsko rabo, da pa je potrebno:
- vrtičkarstvo prostorsko omejiti
- vrtičkarstvo racionalneje organizirati znotraj območja
- zagotoviti večji odmik od prodnega obrežja Save v smislu javnega obvodnega zelenega pasu
- zagotoviti javno komunalo v smislu zbiranja odpadkov, sanitarij in razvoda vode
- zagotoviti racionalne objekte funkcionalnega značaja in preprečiti zadrževanje preko noči
- urediti odstavo in dovoz avtomobilov do območja in preprečiti promet znotraj območja
- območja namenjena vrtičkarstvu dopolniti z območji za drugo rekreativno rabo in razbremenitev.

Rešitev uvaja racionalni rastrski razpored od 100 do nekje 350 m2 velikih parcel na katerih je dovoljena izgradnja funkcionalnega objekta za spravilo orodja in kritje pred vremenskimi neprilikami.

Ureditveno območje je večje kot je predvideno v planu iz povsem racionalnih razlogov, zaradi spoznanja o ustreznosti konkretne lokacije in pomanjkanja lokacij v mestu nasploh.

Da pa je prostor vendar manj intenzivno in enostransko izkoriščen, se vrtički umikajo iz obeh skrajnih robov in so dvakrat prekinjeni z območji naravne zarasti. Ti dve območji sta namenjeni združevanju vrtičkarjev pri drugih prostočasnih aktivnostih in drugim uporabnikom. Kot javni zeleni pas je uveden petdeset metrski obvodni pas. Dovoz s severa spremlja vzdolžno parkiranje. Parkiranje je možno tudi v petih žepih, ki so namenjeni racionalnim skupnim funkcionalnim ureditvam kot so sanitarije, odvoz smeti in informiranje.

Območje je dolgoročno možno preurediti tudi v druge rekreativne namene ali programe, ki bi sledili izgradnji hidroenergetskih naprav na Savi. Kot taka je nakazana možna peš povezava preko novega mostu iz območja Stožic v območje ureditve, ki bi lepo povezovala Severno Ljubljano s Črnuškim zaledjem in Rašico. Odločitev o prehodu na druge rabe lahko postopoma izrinja vrtičkarstvo iz območja.

5. VARSTVENI REŽIMI:

Odločitev MS o predkupni pravici MOL tudi v parku ob Žalah jasno kaže, da je to območje prioritetno namenjeno višjim namenom kot je vrtičkarstvo, prioriteto urejanja parka pa zahteva tudi varstveni režim parka v sklopu kulturnega spomenika. Na Žalah je večja koncentracija naravnih vrednot in kmetijstva na 1. območju. Črnuško območje izkazuje prioriteto varstva le na vodnih virih.
kultura ………………… narava …………………. kmetijstvo ……………. vodni viri ………………

Varstveni režim vodnega vira je na črnuškem območju zahtevnejši kot na žalskem. Tačas ko Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Ur.l.RS, št. 120/04-5005) na Žalah določa vodonosnik Ljubljanskega polja z varstvenim pasom III – varstveni režim: širše vodovarstveno območje, pa Uredba na levem bregu Save določa vodonosnik Hrastje z varstvenim pasom IIA – varstveni režim: podobmočje s strogim vodovarstvenim režimom, Uredba o območju vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja, ogroženega zaradi fitofarmacevtskih sredstev in lahkohlapnih kloriranih ogljikovodikov (Ur.l.RS, št. 102/03-4533) pa določa Vodonosnik Ljubljanskega polja – fitofarmacevtska sredstva in lahkohlapni klorirani ogljikovodiki z varstvenim režimom: ožje vodovarstveno območje s strožjim režimom varovanja.

Vendar pa to edino možno opravičevanje “akcije” ni nujni pogoj za pregon vrtičkarstva na tej lokaciji. Ob tem, da so “malovaški” vrtički najbolj oddaljeni od črpališča so v režimu IIA tudi cela stanovanjska soseska Nove Jarše, del Pokopališča Žale, naselja Šmartno, Obrije, Jarše, Tomačevo in Hipodrom, ki vsi povzročajo ekološko rizičnejša ravnanja v prostoru. Ob kmetijstvu seveda, kot glavni nevarnosti za neoporečnost vodnih virov. Črne gradnje pa so, seveda, razlog ukrepanja, vendar v “akciji” druge vrste.

6. ZAKLJUČEK, PROJEKT UREDITVE ČRNUŠKIH VRTIČKOV

Tak projekt je možen le na osnovi investicijske odločitve Mestnega sveta MOL, ne pa, recimo, na osnovi tajne odločitve župana ali na osnovi PR sporočila, niti ne na osnovi “prve faze znotraj mandata” v svojstvu protipravne “priprave gradbišča”, za kar morda župan šteje OBVESTILO vrtičkarjem in/ali POZIV MOL-MU-I, glavne inšpektorice Biserke Cizar.

Investicijska odločitev vsebuje:
1.
- analizo lastninskih zemljiških upravičenj (MOL, RS, zasebniki);
- analizo upravičenj vrtičkarjev (cca 900) na osnovi pravno-pogodbenih podlag sklenjenih s službami MOL (kršitve upravičenj, opustitve vrtičkarjenja, malomarnosti vrtičkarjev in mestne uprave – OLS);
2.
- analizo upravičene in neupravičene vegetacije (glede na predpisane ograje);
- analizo upravičene in neupravičene gradnje (glede na predpisane lope in ograje);
3.
- projektno rešitev – “sonaravna” in zatečenim prostorskim strukturam prilagojena modifikacija rešitve arh. Justina Bevka (glej LUZ d.d. Simoneti, M. Usmeritve in pogoji za nadaljni razvoj vrtičkarstva v Ljubljani, febr. 1997);
- finančno konstrukcijo izvedbe projektne rešitve (pravna vprašanja, rušenja nelegalnih gradenj, parcelacija, opremljanje z javno infrastrukturo);
4.
- odločitev o eventualni proračunski participaciji (premostitveni ali trajni);
- odločitev o odgovornem občinskem organu (oddelek za lokalno samoupravi dosedaj malomaren);
- odločitev o vključitvi nalog republiških organov (do sedaj malomarni glede gradbenega inšpekcijskega nadzora, resornega nadzora, republiških lastninskih upravičenj in varovanja vodnih virov).

Analizo spodnje upravne (ne)odločbe
glej v naslednjih prispevkih na tej spletni strani!